Prireditve 2018

Na prednovoletnem koncertu v prireditveni kleti restavracije “Die Scherbe” je Ana Čop, študentka džezovskega petja na graški umetniški univerzi, ob spremljavi še treh študentov glasbe iz Gradca in Celovca (dva sta bila Slovenca, tretjega predvidenega pa je zamenjala Hrvatica) izvedla celovečerni program, sestavljen zgolj iz slovenskih ljudskih in popularnoglasbenih skladb v džezovskih aranžmajih.

Goran Vojnovič, zvezdnik sodobne slovenske literature, je v branju in pogovoru, ki ga je spet odlično vodil Sebastian Walcher, predstavil svoj tretji roman “Figa”, za katerega je, tako kot za prejšnja dva, prejel najprestižnejše slovensko npriznanje za umetniško prozo, kresnika (nagrado za najboljši slovenski roman leta). V nemškem prevodu Klausa Detlefa Olofa nosi delo naslov “Unter dem Feigenbaum”.

Na literarnem večeru, na katerem smo med drugim prvič preizkusili novo pridobitev, aparature za simultano prevajanje, je Jani Virk predstavil svojo odlično kratkoprozno zbirko “Med drevesi”. Večer je odlično moderiral Sebastian Walcher, pogovor pa je simultano prevajal Jernej Lorber.

Jani Virk (rojen leta 1962) sodi med najbolj plodovite sodobne slovenske pisatelje. Piše predvsem prozo, tako kratke zgodbe kot romane, v svojem opusu pa ima tudi pesniško zbirko in zbirko esejev. Dva romana, “1895, potres” (1996) in “Aritmija” (2004) sta mu prinesla nominacijo za kresnika (nagrado za najboljši slovenski roman, objavljen v zadnjem letu), za zbirko kratkih zgodb “Pogled na Tycho Brahe” pa je prejel prestižno nagrado Prešernovega sklada. Poleg tega je Jani Virk tudi prevajalec (iz nemščine), filmski scenarist in urednik za kulturo v raznih slovenskih medijih, tudi na nacionalni televiziji.
Knjigo “Med drevesi” je spletni portal portal Biblos predstavil takole: “7 kratkih in manj kratkih zgodb opisuje življenjske zgodbe na videz povsem nepovezanih posameznikov, toda pozornemu bralcu ne bo ušlo, da je – kot vedno znova ugotavljamo – svet manjši, kot se zdi, in da nas vesoljne niti povezujejo na presenetljive načine.”

Ludwig Hartinger, pesnik, prevajalec in, kot pravi sam, “besedni potepuh”, živeč v Salzburgu, Ljubljani in na Krasu. Za svoj izjemno pomembni prispevek k širjenju slovenske literature v tujini je leta 2004 prejel Nagrado Toneta Pretnarja. Istega leta je bil odlikovan tudi z nagrado Central European Initiative. Sodi med največje poznavalce in promotorje poezije Srečka Kosovela, ki ga je pred leti tudi navdušila za učenje slovenskega jezika.
Gospod Hartinger je na zelo prijetnem in miselno intenzivnem literarnem večeru predstavil svojo pesniško zbirko “Schatten säumen” (2018). V pogovoru, ki ga je odlično vodil Erwin Köstler, pa smo lahko spoznali obilico pomembnih drobcev pesnikovega življenja in njegovo globoko občutenje jezika kot temeljnega in večrazsežnostnega izraznega sredstva, iz katerega rasteta tako naše osnovno dojemanje sveta kot njegov presežek, poezija.

Katero zdravilno rastlino izbrati ob določeni težavi z zdravjem in kdaj ter kako jo nabirati ter pripraviti? Na kaj moramo biti pozorni, kadar želimo z zdravilnimi rastlinami lajšati zdravstvene težave otroka? Kako je z njihovo uporabo pri živalih? Pa tudi, kako je z naravno kozmetiko? Znanje o vsem tem bo z nami delila doktorica farmacije Katja Galle Toplak, avtorica knjige “Zdravilne rastline na Slovenskem”.
Knjigo (in nasploh bogastvo zdravilnih rastlin) nam je predstavila njena avtorica, dr. farnacije ga. Katja Galle-Toplak Iz njene samopredstavitve: “Glavni poudarek mojega predavanja o zdravilnih rastlinah je, da vsebujejo učinkovite kemične spojine. Pomembna mi je tudi razlika med monopreparati (zdravila) in rastlinskimi pripravki ter njihovim učinkovanjem v telesu. Posodobljena izdaja knjige iz l. 2015 ima novo poglavje o uporabi zdravilnih rastlin za otroke in razširjeno uporabo za živali. Tudi ti dve smeri sta v vsakdanjem življenju čedalje pomembnejši.”

Odlično obiskana in z zanimanjem spremljana predstavitev turističnega vodiča Ljubljana, ki ga je za popotniško edicijo City Walks pripravil Simon Ošlak-Gerasimov.

Publikacija popelje popotnika na pet sprehodov k najpomembnejšim ljubljanskim stavbam in drugim znamenitostim, v idilične mestne ulice, najživahnejše kotičke in zelene oaze miru, pa tudi v izbrane restavracije in kavarne. Spekter izletov se giblje od očarljivega starega mestnega jedra preko stavb velikega arhitekta Jožeta Plečnika in secesije do parkov »zelene prestolnice Evrope«, vsebuje pa tudi namige za nakupovanje in nočno življenje.

(Simon Ošlak-Gerasimov je obiskoval slovensko gimnazijo v Celovcu ter diplomiral iz slovenščine in ruščine na Univerzi Karla in Franca v Gradcu, kjer dela kot svobodni novinar in učitelj. Že kot gimnazijec je nastopal kot voditelj in oblikovalec radijskih programov. Od leta 2012 je član slovenskega uredništva ORF-Steiermark, konec leta 2016 pa je objavil študijo o zgodovini punka na Slovenskem.)

Seznanili smo se z vznemirljivo publikacijo, ki kot prva popisuje vso zgodovino viltuškega gradu od njegovega nastanka do sedanjosti. Knjiga vsebuje veliko doslej neobjavljenega fotografskega gradiva in nas seznanja z javnosti še neznanimi zgodbami, npr. o tem, kako so gospodje Viltuški zasedli grad Hohenmaut in se zoperstavili mogočnim Habsburžanom. Večer sta oblikovala rodoslovec mag. Rajmund Lampreht, ki je osvetlil zgodovino rodu viltuških gospodarjev, in mag. Danica Perše s predstavitvijo revitalizacije gradu in njegovega bogatega parka.