Prireditve 2015 – SI

Vesele praznike!

Spoštovani obiskovalci Slovenske čitalnice in naše spletne strani,

hvala za obisk prireditev v letu 2015, ki so nam odstrle nove razsežnosti slovenske kulture in avstrijsko-slovenskih odnosov na vseh ravneh prepletenega sožitja dveh sosednjih narodov. Tudi za naslednje leto smo pripravili pester in zanimiv program. Med drugim smo v goste povabili pisatelje Draga Jančarja, Gorana Vojnovića in Miha Mazzinija, imeli bomo zanimivi predavanji o Sloveniji in slovenski literarni zgodovini, še posebno pa se boste verjetno razveselili dveh izjemnih glasbenih dogodkov. Naš prvi dogodek v letu 2016 se bo zgodil 26. januarja 2016 ob 18.30 h (pozor – poznejši začetek), ko bomo predstavili izrednega slikarja portretista Adolfa Pirscha (1858-1929), rojenega v Beli krajini.

Želimo vam vesele božične praznike, v novem letu pa veliko odlične kulture in dobrega počutja ter veselega druženja. Se vidimo 2016!

Vaši organizatorji prireditev v Čitalnici

Susi, Kasilda, Neli, Daniela in Matej

10. december 2015 | Izbrisana imena

Veseli nas, da smo tudi v Gradcu lahko spoznali nekatere od avtorjev in neutrudnih glasnikov izbrisanih imen iz Ziljske doline – člane društva „Spominjanje Ziljske doline” Bernharda Gitschtalerja, Wolfganga Haiderja, Martina Janka in Roberta Lasserja. Polna dvorana (pretežno starejših) obiskovalcev je globoko zamišljena prisluhnila njihovemu zbranemu pripovedovanju o triletnem delu za knjigo Ausgelöschte Namen (Izbrisana imena) ter spoznanjih in doživetjih, ki so jih na tej poti pričakala. Hvala mladim raziskovalcem temne preteklosti, ki nam mora biti v svarilo in opomin – posebno v teh burnih časih. Hvala, da ste vrnili imena žrtvam in nekaterim storilcem.

1. december 2015 | Poti do prevoda

Oktobra 2015 je pri založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani izšel dvojezični zbornik Pet poti do prevoda (Ljubljana, 2015). Na večeru ga je predstavila nemško-slovenska skupina prevajalcev. Predstavila se je tudi druga skupina, ki je prevajala iz slovenščine v nemščino in je svoje prevode objavila v literarni reviji LICHTUNGEN in v knjigi Geschicht(en) erzählen (Pripovedovanje zgodb) (Berlin, 2015).
Slišali smo, kako v prevodu zvenijo dela Silke Scheuermann, Katje Perat, Petra Lichta, Janija Virka in Stefana Zweiga.

18. november 2015 | Svet je kakor ringaraja – literarno popoldne z Anjo Štefan

Pesnica, pisateljica in pravljičarka Anja Štefan raziskuje slovensko pripovedno izročilo in je ena redkih slovenskih profesionalnih pripovedovalk. Pri tem se navezuje na tradicijo zbiranja ljudskega gradiva, s čimer se je ukvarjal tudi graški profesor Karel Štrekelj. Doslej je izdala 22 zbirk avtorskih pesmi, pravljic, ugank, slikopisov, priredb folklornih pripovedi in prevodov ter zanje prejela več priznanj in nagrad. Njene zgodbice in pesmi poznajo vsi slovenski otroci, veliko pesmic je tudi uglasbenih in jih otroci radi pojejo. Pravkar je izšla njena antologija Svet je kakor ringaraja.
Na pravljičnem popoldnevu v Štajerski deželni knjižnici, namenjenem učencem, ki v Gradcu obiskujejo pouk slovenščine kot prvega jezika, je bilo res pravljično, zato nam je žal, da se je prireditve udeležilo le malo otrok. Smo pa zato z veseljem prisluhnili pesmim in pravljicam ter peli skupaj z Anjo Štefan tudi odrasli.

17. november 2015 | Bralno pripovedovalski večer z Anjo Štefan in dr. Mileno M. Blažić

Pesnica, pisateljica in pravljičarka Anja Štefan raziskuje slovensko pripovedno izročilo in je ena redkih slovenskih profesionalnih pripovedovalk. Pri tem se navezuje na tradicijo zbiranja ljudskega gradiva, s čimer se je ukvarjal tudi graški profesor Karel Štrekelj. Doslej je izdala 22 zbirk avtorskih pesmi,pravljic, ugank, slikopisov, priredb folklornih pripovedi in prevodov ter zanje prejela več priznanj in nagrad. Prof. dr. Milena M. Blažić se znanstvenoraziskovalno ukvarja z otroško in mladinsko književnostjo ter s slovenskimi pravljičarkami.

V torek, 17. novembra, sta se predstavili v Slovenski čitalnici v Gradcu. Dr. Blažićeva je predstavila slovensko mladinsko in otroško književnost ter z literarnovednega vidika osvetlila bogato ustvarjanje Anje Štefan. Ta pa je zgodbo dopolnila z bolj osebne plati, z nami delila anekdote ob nastajanju besedil, nam povedala nekaj svojih pesmi in pravljic ter živo, pripovedovalsko interpretirala ljudsko pravljico o beli kači s kronico. Pesmi in pravljice so obiskovalci lahko spremljali tudi v prevodih v nemščino, ki so jih pod mentorstvom Kasilde Bedenk in Rosemarie Linde pripravili študenti slovenščine in prevajalstva. Dogodek sta odlično tolmačila študenta tolmačenja Vid Grilc in Ksenija Vidic. Lep obisk – z gosti vred nas je bilo 30 – je pokazal, da pravljice ne zanimajo in zabavajo samo najmlajših.

15. oktober 2015 | Literarni večer z Majo Haderlap

15. oktobra 2015 je bil v Slovenski čitalnici letošnji drugi literarni večer v sklopu projekta Literati v zbirki Slovenske čitalnice 2015. Z literarnim branjem celovške avtorice, ki ga je povezovala Zora A. Jurič, smo združili obisk Kluba prijateljev UKM v Gradcu, si ogledali mestno jedro, Slovenko čitalnico in Štajersko deželno knjižnico. Literarni večer smo poimenovali Langer transit, kar ni le naslov zadnje avtoričine pesniške zbirke, ampak simbolno pomeni tudi prehod od proze k poeziji, od slovenščine v nemščino, od slovenskega k nemškemu. Tokrat je bila dvorana nabito polna, kar priča o velikem zanimanju za Majo Haderlap tako na slovenski kot na avstrijski strani. Moderatorkine pasaže med besedili je spretno tolmačil Jernej Lorber ob pomoči avtorice, ki je govorila v obeh jezikih. Veseli smo, da smo tokrat prvič v slovenščini slišali pesmi iz zbirke Langer transit oz. Dolga prehajanja, ki jih je prevedel Štefan Vevar in je tik pred izidom.

 

6. oktober 2015 | Predstavitev knjige From Slovenia to Egypt

Mlade ženske iz Primorske so vse od leta 1870 hodile »v službo« v Egipt. Ta tradicija se je ohranila vse do 20. stoletja. Zadnje slovenske služkinje in gospodinje so se iz Egipta v svoje domače kraje vrnile v 70. letih 20. stoletja. Večina teh žensk je s svojimi prihodki podpirala svoje družine, ki so ostale doma. Dolgo časa ta transmediteranska ženska delovna migracija ni bila prisotna v kulturnem spominu Slovenije. S pričujočo knjigo želijo avtorji pretrgati molk o tej specifični obliki ženske delovne migracije in teh zgodnjih hranilkah svojih družin ter osvetliti njihove dosežke in različne usode njih samih in njihovih družin.

V Slovenski čitalnici so v zanimivih prispevkih o aleksandrinkah spregovorili avtorji knjige From Slovenia to Egypt.

Sylvia Hahn z Univerze v Salzburgu je v svojih uvodnih besedah razložila, kako se je sama srečala s temo aleksandrink in predstavila svoje raziskovalno področje.

Katja Mihurko Poniž z Univerze v Novi Gorici je govorila o Aleksandrinkah v slovenski literaturi.

Aleksej Kalc z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU je predstavil migracijo na Goriškem.

Mirjam Milharčič Hladnik z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU in urednica pričujočega zbornika je predstavila zgodovino Aleksandrink od začetka do današnjih dni.

Dirk Hoerder, emeritirani profesor na Arizona State University in na Univerzi v Bremnu, je predstavil žensko (delovno) migracijo v globalnem kontekstu.

2. junij 2015 | Literarni večer s Petrom Rezmanom

V torek, 2. junija, smo v Slovenski čitalnici v Gradcu gostili pisatelja Petra Rezmana. To je bil prvi letošnji večer v sklopu cikla Literati v zbirki Slovenske čitalnice 2015, ki jih že tretje leto organizira UKM ob podpori JAK. Pogovor z avtorjem iz Šaleške doline je vodila Urška P. Černe. S predstavitvijo avtorjevega »rudarskega opus« (za nemški del občinstva smo uporabil prevod odlomka iz romana Zahod jame Tadeje Lackner Naberžnik) smo poskušali približati publiki knapovstvo, knapovščino, globino in temačnost na eni in poetičnost jame na drugi strani.

Zaradi spleta okoliščin (odsotnost študentov zaradi izpitnih in drugih obveznosti) je bila publika tokrat maloštevilna, večer pa kljub temu prijeten in sproščen.

21. april 2015 | Večer s kantavtorjem Vladom Kreslinom

V torek, 21. aprila 2015, je v Slovenski čitalnici gostoval Vlado Kreslin. Prireditveni prostor Štajerske deželne knjižnice je bil nabito poln. Pogovor sta vodila študenta slovenščine Petra Zdouc in Felix Kohl, tolmačil pa ga je študent Jernej Lorber. Strinjati smo se morali z zapisom v hrvaškem Jutranjem listu: »Ko človek posluša Kreslinove pesmi, se mu zdi, da so folk, blues in rock izumili Slovenci. Seveda je to daleč od resnice, vendar je on tako dober, da so pesmi glasbeno univerzalne, pa vendar v duhu slovenske.« Prireditev je potekala v sklopu Slovenskih dnevov knjige. Organizirala pa sta jo Kulturno društvo člen 7 in Inštitut za slavistiko Univerze Karla in Franca.

Vlado Kreslin je z glasbo začel kot bobnar v beltinski skupini Apollo leta 1970. Kot pevec je sodeloval z različnimi skupinami. Leta 1980 je s skladbo Dan neskončnih sanj zmagal na Slovenski popevki in se kmalu po tem priključil bendu Martin Krpan. Konec osemdesetih pa se je začel glasbeno družiti s starejšimi godci iz rojstnih Beltincev – Beltinško bando. Posvetil se je ljudski godbi in povzročil pravi preporod etno glasbe in njenega dojemanja na Slovenskem.

 

17. marec 2015 | Literarni večer s Cvetko Lipuš

V torek, 17. marca, smo v Slovenski čitalnici v Gradcu gostili pesnico Cvetko Lipuš. Na dogodek smo se s študenti pripravljali s prevajanjem nekaj njenih pesmi iz zbirke Pojdimo vezat kosti. Na literarnem večeru pa smo poleg teh slišali še poezijo iz zbirke Kaj smo, ko smo, ki bo v kratkem izšla pri Beletrini. V razgibanem pogovoru s študentoma slovenščine Petro Zdouc in Felixom Kohlom so se izmenjevali slovenščina in nemščina, resna in humorna vprašanja, odgovori o čaju, filmu, živalih, pisanju na roke in šele potem na računalnik, ponovnem branju in literarnih večerih, razmišljanje o življenju v različnih deželah – avstrijski Koroški, od koder avtorica prihaja, Ameriki, kjer je živela 15 let, Salzburgu, ki je njen dom zadnjih nekaj let – in različnih jezikih oz. pesničinem ‘osebnem Babilonu’, kot ga je poimenovala, in z njim povezanimi identitetami. Prireditve se je udeležilo okrog 30 obiskovalcev, ki so soglašali, da smo doživeli lep večer.

Pomakni se na vrh