16. maj 2017 | 'Konec. Znova' - Literarni večer z Dinom Baukom

Pisatelj, kolumnist in odvetnik Dino Bauk je v Gradcu predstavil svoj prvenec Konec. Znova. Roman je letos izšel tudi v nemščini v prevodu Sebastiana Walcherja, ki se je na literarnem večeru pogovarjal s pisateljem.

Konec. Znova se vrača v obdobje poznih osemdesetih in začetek devetdesetih let, ki ga prikazuje v retrospektivi zagrenjenega birokrata Petra, skorumpiranega menedžerja Gorana in večno bežeče Američanke Mary. Spomini na leta, ko so jih bolj kot nemirna politična situacija zanimali njihov bend, glasba in ljubezen, se prepletejo ob Denisu, ki je bil vržen v balkansko vojno vihro. Občutek umanjkanja smiselnega zaključka njihove skupne zgodbe jih sili, da se vračajo k iskanju drugačnega konca.

15. marec 2017 | Kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor in njegovo štajersko potomstvo do današnjih dni

Kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor (1641–1693), osrednja osebnost slovenske zgodnjenovoveške znanosti in 17. stoletja nasploh, ostaja v slovenski kulturni in zgodovinski zavesti že dvesto let ena redkih nespornih stalnic in hvaležna referenca za celo vrsto modernih znanosti.
Še nedolgo tega se je zdelo, da je o njem znano tako rekoč vse, v zadnjem desetletju pa se je pokazalo, koliko belih lis in ponavljajočih se zmot se vztrajno oklepa njegovega imena. V prvem delu predavanja je prof. dr. Boris Golec strnil glavna spoznanja o Valvasorjevi življenjski poti. V drugem delu pa predstavil 13 generacij Valvasorjevega potomstva, katerega velik del danes živi v Gradcu in okolici.

Izr. prof. dr. Boris Golec, znanstveni svetnik na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti in izredni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, se ukvarja pretežno z zgodovino zgodnjega novega veka, med drugim z mesti, trgi in identitami. Med področja njegovih raziskav spada tudi kulturna zgodovina. Zadnjih deset let se posveča zlasti Janezu Vajkardu Valvasorju in njegovemu okolju. Golčeva znanstvena bibliografija o tej tematiki obsega štiri monografska dela in več kot 40 znanstvenih razprav. Boris Golec se zadnja leta ukvarja tudi z angažirano satirično poezijo.

7. marec 2017 | Südsteirische Post (1881–1900), nemški časopis za slovenske interese

Doc. dr. Petra Kramberger s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je v predavanju predstavila sliko dogajanja na publicističnem področju Spodnje Štajerske konec 19. in na začetku 20. stoletja in v prostor in čas umestila časopis Südsteirische Post ter ovrednotila njegovo literarno-kulturno rubriko pod črto.

Zgodovinsko kolesje je iz spodnještajerskih mest izoblikovalo žarišča konfliktov med Nemci in Slovenci. Tam živeči Štajerci so se morali spoprijeti z nepremostljivimi nasprotji med obema narodoma, ki so presegala politične in gospodarske tokove, saj so pustila globok pečat tudi v družabnem, kulturnem in duhovnem življenju. Pomembno vlogo pri tem nacionalnem boju so igrali različni, predvsem politično obarvani listi, ki so bili v provincialnih mestih Maribor, Celje in Ptuj prizorišča in središča sporov, tako literarnih kot kulturnih, duhovnih, političnih in gospodarskih. 

 

Slovensko čitalnico sooblikujejo

UKM 40letlanduni grazjakaphczsskica

 

rs slo