15. marec 2017 | Kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor in njegovo štajersko potomstvo do današnjih dni

Kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor (1641–1693), osrednja osebnost slovenske zgodnjenovoveške znanosti in 17. stoletja nasploh, ostaja v slovenski kulturni in zgodovinski zavesti že dvesto let ena redkih nespornih stalnic in hvaležna referenca za celo vrsto modernih znanosti.
Še nedolgo tega se je zdelo, da je o njem znano tako rekoč vse, v zadnjem desetletju pa se je pokazalo, koliko belih lis in ponavljajočih se zmot se vztrajno oklepa njegovega imena. V prvem delu predavanja je prof. dr. Boris Golec strnil glavna spoznanja o Valvasorjevi življenjski poti. V drugem delu pa predstavil 13 generacij Valvasorjevega potomstva, katerega velik del danes živi v Gradcu in okolici.

Izr. prof. dr. Boris Golec, znanstveni svetnik na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti in izredni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, se ukvarja pretežno z zgodovino zgodnjega novega veka, med drugim z mesti, trgi in identitami. Med področja njegovih raziskav spada tudi kulturna zgodovina. Zadnjih deset let se posveča zlasti Janezu Vajkardu Valvasorju in njegovemu okolju. Golčeva znanstvena bibliografija o tej tematiki obsega štiri monografska dela in več kot 40 znanstvenih razprav. Boris Golec se zadnja leta ukvarja tudi z angažirano satirično poezijo.

7. marec 2017 | Südsteirische Post (1881–1900), nemški časopis za slovenske interese

Doc. dr. Petra Kramberger s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je v predavanju predstavila sliko dogajanja na publicističnem področju Spodnje Štajerske konec 19. in na začetku 20. stoletja in v prostor in čas umestila časopis Südsteirische Post ter ovrednotila njegovo literarno-kulturno rubriko pod črto.

Zgodovinsko kolesje je iz spodnještajerskih mest izoblikovalo žarišča konfliktov med Nemci in Slovenci. Tam živeči Štajerci so se morali spoprijeti z nepremostljivimi nasprotji med obema narodoma, ki so presegala politične in gospodarske tokove, saj so pustila globok pečat tudi v družabnem, kulturnem in duhovnem življenju. Pomembno vlogo pri tem nacionalnem boju so igrali različni, predvsem politično obarvani listi, ki so bili v provincialnih mestih Maribor, Celje in Ptuj prizorišča in središča sporov, tako literarnih kot kulturnih, duhovnih, političnih in gospodarskih. 

 

Slovensko čitalnico sooblikujejo

UKM 40letlanduni grazjakaphczsskica

 

rs slo