6. oktober 2015 | Predstavitev knjige From Slovenia to Egypt

Mlade ženske iz Primorske so vse od leta 1870 hodile »v službo« v Egipt. Ta tradicija se je ohranila vse do 20. stoletja. Zadnje slovenske služkinje in gospodinje so se iz Egipta v svoje domače kraje vrnile v 70. letih 20. stoletja. Večina teh žensk je s svojimi prihodki podpirala svoje družine, ki so ostale doma. Dolgo časa ta transmediteranska ženska delovna migracija ni bila prisotna v kulturnem spominu Slovenije. S pričujočo knjigo želijo avtorji pretrgati molk o tej specifični obliki ženske delovne migracije in teh zgodnjih hranilkah svojih družin ter osvetliti njihove dosežke in različne usode njih samih in njihovih družin. 

V Slovenski čitalnici so v zanimivih prispevkih o aleksandrinkah spregovorili avtorji knjige From Slovenia to Egypt.

Sylvia Hahn z Univerze v Salzburgu je v svojih uvodnih besedah razložila, kako se je sama srečala s temo aleksandrink in predstavila svoje raziskovalno področje.

Katja Mihurko Poniž z Univerze v Novi Gorici je govorila o Aleksandrinkah v slovenski literaturi.

Aleksej Kalc z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU je predstavil migracijo na Goriškem.

Mirjam Milharčič Hladnik z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU in urednica pričujočega zbornika je predstavila zgodovino Aleksandrink od začetka do današnjih dni.

Dirk Hoerder, emeritirani profesor na Arizona State University in na Univerzi v Bremnu, je predstavil žensko (delovno) migracijo v globalnem kontekstu.

15. oktober 2015 | Literarni večer z Majo Haderlap

15. oktobra 2015 je bil v Slovenski čitalnici letošnji drugi literarni večer v sklopu projekta Literati v zbirki Slovenske čitalnice 2015. Z literarnim branjem celovške avtorice, ki ga je povezovala Zora A. Jurič, smo združili obisk Kluba prijateljev UKM v Gradcu, si ogledali mestno jedro, Slovenko čitalnico in Štajersko deželno knjižnico. Literarni večer smo poimenovali Langer transit, kar ni le naslov zadnje avtoričine pesniške zbirke, ampak simbolno pomeni tudi prehod od proze k poeziji, od slovenščine v nemščino, od slovenskega k nemškemu. Tokrat je bila dvorana nabito polna, kar priča o velikem zanimanju za Majo Haderlap tako na slovenski kot na avstrijski strani. Moderatorkine pasaže med besedili je spretno tolmačil Jernej Lorber ob pomoči avtorice, ki je govorila v obeh jezikih. Veseli smo, da smo tokrat prvič v slovenščini slišali pesmi iz zbirke Langer transit oz. Dolga prehajanja, ki jih je prevedel Štefan Vevar in je tik pred izidom.

 

2. junij 2015 | Literarni večer s Petrom Rezmanom

V torek, 2. junija, smo v Slovenski čitalnici v Gradcu gostili pisatelja Petra Rezmana. To je bil prvi letošnji večer v sklopu cikla Literati v zbirki Slovenske čitalnice 2015, ki jih že tretje leto organizira UKM ob podpori JAK. Pogovor z avtorjem iz Šaleške doline je vodila Urška P. Černe. S predstavitvijo avtorjevega »rudarskega opus« (za nemški del občinstva smo uporabil prevod odlomka iz romana Zahod jame Tadeje Lackner Naberžnik) smo poskušali približati publiki knapovstvo, knapovščino, globino in temačnost na eni in poetičnost jame na drugi strani.

Zaradi spleta okoliščin (odsotnost študentov zaradi izpitnih in drugih obveznosti) je bila publika tokrat maloštevilna, večer pa kljub temu prijeten in sproščen.

21. april 2015 | Večer s kantavtorjem Vladom Kreslinom

V torek, 21. aprila 2015, je v Slovenski čitalnici gostoval Vlado Kreslin. Prireditveni prostor Štajerske deželne knjižnice je bil nabito poln. Pogovor sta vodila študenta slovenščine Petra Zdouc in Felix Kohl, tolmačil pa ga je študent Jernej Lorber. Strinjati smo se morali z zapisom v hrvaškem Jutranjem listu: »Ko človek posluša Kreslinove pesmi, se mu zdi, da so folk, blues in rock izumili Slovenci. Seveda je to daleč od resnice, vendar je on tako dober, da so pesmi glasbeno univerzalne, pa vendar v duhu slovenske.« Prireditev je potekala v sklopu Slovenskih dnevov knjige. Organizirala pa sta jo Kulturno društvo člen 7 in Inštitut za slavistiko Univerze Karla in Franca.

Vlado Kreslin je z glasbo začel kot bobnar v beltinski skupini Apollo leta 1970. Kot pevec je sodeloval z različnimi skupinami. Leta 1980 je s skladbo Dan neskončnih sanj zmagal na Slovenski popevki in se kmalu po tem priključil bendu Martin Krpan. Konec osemdesetih pa se je začel glasbeno družiti s starejšimi godci iz rojstnih Beltincev – Beltinško bando. Posvetil se je ljudski godbi in povzročil pravi preporod etno glasbe in njenega dojemanja na Slovenskem.

 

Slovensko čitalnico sooblikujejo

UKM 40letlanduni grazjakaphczsskica

 

rs slo