15. marec 2017 | Kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor in njegovo štajersko potomstvo do današnjih dni

Kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor (1641–1693), osrednja osebnost slovenske zgodnjenovoveške znanosti in 17. stoletja nasploh, ostaja v slovenski kulturni in zgodovinski zavesti že dvesto let ena redkih nespornih stalnic in hvaležna referenca za celo vrsto modernih znanosti.
Še nedolgo tega se je zdelo, da je o njem znano tako rekoč vse, v zadnjem desetletju pa se je pokazalo, koliko belih lis in ponavljajočih se zmot se vztrajno oklepa njegovega imena. V prvem delu predavanja je prof. dr. Boris Golec strnil glavna spoznanja o Valvasorjevi življenjski poti. V drugem delu pa predstavil 13 generacij Valvasorjevega potomstva, katerega velik del danes živi v Gradcu in okolici.

Izr. prof. dr. Boris Golec, znanstveni svetnik na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti in izredni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, se ukvarja pretežno z zgodovino zgodnjega novega veka, med drugim z mesti, trgi in identitami. Med področja njegovih raziskav spada tudi kulturna zgodovina. Zadnjih deset let se posveča zlasti Janezu Vajkardu Valvasorju in njegovemu okolju. Golčeva znanstvena bibliografija o tej tematiki obsega štiri monografska dela in več kot 40 znanstvenih razprav. Boris Golec se zadnja leta ukvarja tudi z angažirano satirično poezijo.

7. marec 2017 | Südsteirische Post (1881–1900), nemški časopis za slovenske interese

Doc. dr. Petra Kramberger s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je v predavanju predstavila sliko dogajanja na publicističnem področju Spodnje Štajerske konec 19. in na začetku 20. stoletja in v prostor in čas umestila časopis Südsteirische Post ter ovrednotila njegovo literarno-kulturno rubriko pod črto.

Zgodovinsko kolesje je iz spodnještajerskih mest izoblikovalo žarišča konfliktov med Nemci in Slovenci. Tam živeči Štajerci so se morali spoprijeti z nepremostljivimi nasprotji med obema narodoma, ki so presegala politične in gospodarske tokove, saj so pustila globok pečat tudi v družabnem, kulturnem in duhovnem življenju. Pomembno vlogo pri tem nacionalnem boju so igrali različni, predvsem politično obarvani listi, ki so bili v provincialnih mestih Maribor, Celje in Ptuj prizorišča in središča sporov, tako literarnih kot kulturnih, duhovnih, političnih in gospodarskih. 

 

Vesele praznike!

Spoštovani obiskovalci Slovenske čitalnice in naše spletne strani,

hvala za obisk prireditev v letu 2016, ki so nam odstrle nove razsežnosti slovenske kulture in avstrijsko-slovenskih odnosov na vseh ravneh prepletenega sožitja dveh sosednjih narodov.

Veseli nas, da lahko po dobrih treh letih delovanja ugotovimo, da je Slovenska čitalnica živa in živahna. Ob odprtju je naša zbirka štela nekaj več kot 2000 enot, zdaj pa se že približujemo številki 3000. Letos smo police obogatili tudi s 30 DVD-ji s slovenskimi filmi. Poleg skrbi za knjige smo dejavni tudi na področju prireditev. Skupaj smo jih v tem času pripravili 40, kar 10 v letu 2016.

In že se veselimo novih v letu 2017. V goste smo povabili pisatelja Dina Bauka in Andreja E. Skubica, na odru gledališča Werkraumtheater bomo videli monodramo Ničesar ne obžalujem v izvedbi Metke Pavšič, prisluhnili bomo predavanju Petre Kramberger o nemških časopisih na slovenskem Štajerskem, poskrbeli pa bomo tudi za glasbeno poslastico, ki jo bodo prinesli decembrski dobri možje.

Želimo vam vesele božične praznike, v novem letu pa veliko odlične kulture in dobrega počutja ter veselega druženja.

Se vidimo!

Vaši organizatorji prireditev v Slovenski čitalnici

Susi, Kasilda, Neli in Matej

16. december 2016 | Podarimo knjige

Knjižne police Slovenske čitalnice Gradec so od petka, 16. decembra 2016, bogatejše za 170 naslovov. Čitalnici jih je v sklopu akcije Podarimo knjige darovala Mohorjeva družba iz Celovca. Ob tej priložnosti so se v Slovenski čitalnici zbrali visoki predstavniki Slovenije in Štajerske: minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmauc, veleposlanik RS v Avstriji dr. Andrej Rahten, štajerski deželni svetnik dr. Christian Buchmann. Pozdravile so jih mag. Susanne Weitlaner, predsednica društva Člen 7 za avstrijsko štajersko in koordinatorka prireditev v sklopu Slovenske čitalnice, direktorica Štajerske deželne knjižnice mag. Katharina Kocher-Lichem in direktorica Univerzitetne knjižnice Maribor dr. Zdenka Petermanec. Prireditev je glasbeno uokviril zbor Kluba slovenskih študentk in študentov v Gradcu.

To je bil prvi visoki obisk od odprtja Slovenske čitalnice 6. junija 2013. Veseli nas, da lahko po treh letih delovanja ugotovimo, da je čitalnica živa in živahna. Ob odprtju je naša zbirka štela približno 2000 slovenskih naslovov, zdaj jih je že skoraj 3000. Skupaj s starejšimi, ki jih hrani Štajerska deželna knjižnica, jih je okoli 6000. Med njimi so poleg knjig tudi zgoščenke s slovensko glasbo in DVD-ji s slovenskimi filmi. Poleg skrbi za knjige smo dejavni tudi na področju prireditev. Slovenska čitalnica se je v treh letih razvila v osrednje prizorišče prireditev s slovenskimi avtorji in o slovenskih temah. Skupaj smo jih v tem času pripravili kar 40! In ker je bila to letošnja zadnja, se že veselimo novih v letu 2017.

 

Slovensko čitalnico sooblikujejo

UKM 40letlanduni grazjakaphczsskica

 

rs slo