Author : admin

152. številka graške revije za literaturo, umetnost in družbeno kritiko Lichtungen prinaša izbor šestih slovenskih pesnic in pesnikov, povezanih z literarno-umetniškim društvom in revijo Literatura iz Ljubljane. Na literarnem večeru ob izidu so se v prireditveni dvorani Štajerske deželne knjižnice predstavili štirje izmed njih: Ana Pepelnik, Primož Čučnik, Gregor Podlogar in Tone Škrjanec. Nastope renomiranih gostov je z občutkom za sporočilnost njihove poezije usmerjala Daniela Kocmut, ki je prebrala tudi večino prevodov, pogovor pa je tolmačil Sebastian Walcher.

Mag. Josef Wallner je na zelo dobro obiskovanem večeru predstavil zgodovino in lepote Kranjske – nekoč kronske dežele avstro-ogrske monarhije, danes geografsko osrednjega dela slovenske države. Pozornost so pritegnili predvsem z bogatim slikovnim gradivom opremljeni predlogi različnih turističnih poti po vseh kotičkih predstavljenega prostora.

V ponedeljek, 20. 11. 2017, je Slovensko čitalnico v Gradu obiskal doslej trikratni prejemnik nagrade kresnik Andrej E. Skubic. V središču pozornosti je bil roman Lahko (2009), saj je pred kratkim izšel njegov prevod v nemški jezik. Večer je s tehtnimi vprašanji usmerjal kar prevajalec Erwin Kästler, s suverenim tolmačenjem pa je pomagal Sebastian Walcher. Branju in vodenemu pogovoru je sledilo tudi precej vprašanj publike, ki so jo zanimali tako tematika Skubičevega pisanja kot tudi njegov z živo govorico zaznamovani jezikovni slog in orehi, ki jih je pri svojem delu trl prevajalec.

Mathias Grilj, 1954 rojen v Kamniku, živi kot kolumnist, pisatelj, kustos, dramatik in režiser v Gradcu.
Poleg 10 knjižnih izdaj je pod psevdonimom Max Grad napisal in uprizoril z lastno scenografijo tudi nekaj gledaliških del, izdal dva CD-ja in posnel film. Grilj je prejel več državnih in deželnih priznanj za svoje literarno in novinarsko delo.
V Slovenski čitalnici je 10. oktobra 2017 predstavil svoje najnovejše delo Naša zgodba tam doli. Sprehod skozi generacije in geografijo. Z njim se je pogovarjala prevajalka Mila Miladinović Zalaznik.

Pisatelj, kolumnist in odvetnik Dino Bauk je v Gradcu predstavil svoj prvenec Konec. Znova. Roman je letos izšel tudi v nemščini v prevodu Sebastiana Walcherja, ki se je na literarnem večeru pogovarjal s pisateljem.

Konec. Znova se vrača v obdobje poznih osemdesetih in začetek devetdesetih let, ki ga prikazuje v retrospektivi zagrenjenega birokrata Petra, skorumpiranega menedžerja Gorana in večno bežeče Američanke Mary. Spomini na leta, ko so jih bolj kot nemirna politična situacija zanimali njihov bend, glasba in ljubezen, se prepletejo ob Denisu, ki je bil vržen v balkansko vojno vihro. Občutek umanjkanja smiselnega zaključka njihove skupne zgodbe jih sili, da se vračajo k iskanju drugačnega konca.

Franc Mikša je v Gradcu predstavil svoj drugi roman Klinc, pa še Trst.

Kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor (1641–1693), osrednja osebnost slovenske zgodnjenovoveške znanosti in 17. stoletja nasploh, ostaja v slovenski kulturni in zgodovinski zavesti že dvesto let ena redkih nespornih stalnic in hvaležna referenca za celo vrsto modernih znanosti.
Še nedolgo tega se je zdelo, da je o njem znano tako rekoč vse, v zadnjem desetletju pa se je pokazalo, koliko belih lis in ponavljajočih se zmot se vztrajno oklepa njegovega imena. V prvem delu predavanja je prof. dr. Boris Golec strnil glavna spoznanja o Valvasorjevi življenjski poti. V drugem delu pa predstavil 13 generacij Valvasorjevega potomstva, katerega velik del danes živi v Gradcu in okolici.

Izr. prof. dr. Boris Golec, znanstveni svetnik na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti in izredni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, se ukvarja pretežno z zgodovino zgodnjega novega veka, med drugim z mesti, trgi in identitami. Med področja njegovih raziskav spada tudi kulturna zgodovina. Zadnjih deset let se posveča zlasti Janezu Vajkardu Valvasorju in njegovemu okolju. Golčeva znanstvena bibliografija o tej tematiki obsega štiri monografska dela in več kot 40 znanstvenih razprav. Boris Golec se zadnja leta ukvarja tudi z angažirano satirično poezijo.

Doc. dr. Petra Kramberger s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je v predavanju predstavila sliko dogajanja na publicističnem področju Spodnje Štajerske konec 19. in na začetku 20. stoletja in v prostor in čas umestila časopis Südsteirische Post ter ovrednotila njegovo literarno-kulturno rubriko pod črto.

Zgodovinsko kolesje je iz spodnještajerskih mest izoblikovalo žarišča konfliktov med Nemci in Slovenci. Tam živeči Štajerci so se morali spoprijeti z nepremostljivimi nasprotji med obema narodoma, ki so presegala politične in gospodarske tokove, saj so pustila globok pečat tudi v družabnem, kulturnem in duhovnem življenju. Pomembno vlogo pri tem nacionalnem boju so igrali različni, predvsem politično obarvani listi, ki so bili v provincialnih mestih Maribor, Celje in Ptuj prizorišča in središča sporov, tako literarnih kot kulturnih, duhovnih, političnih in gospodarskih.

Spoštovani obiskovalci Slovenske čitalnice in naše spletne strani,

hvala za obisk prireditev v letu 2016, ki so nam odstrle nove razsežnosti slovenske kulture in avstrijsko-slovenskih odnosov na vseh ravneh prepletenega sožitja dveh sosednjih narodov.

Veseli nas, da lahko po dobrih treh letih delovanja ugotovimo, da je Slovenska čitalnica živa in živahna. Ob odprtju je naša zbirka štela nekaj več kot 2000 enot, zdaj pa se že približujemo številki 3000. Letos smo police obogatili tudi s 30 DVD-ji s slovenskimi filmi. Poleg skrbi za knjige smo dejavni tudi na področju prireditev. Skupaj smo jih v tem času pripravili 40, kar 10 v letu 2016.

In že se veselimo novih v letu 2017. V goste smo povabili pisatelja Dina Bauka in Andreja E. Skubica, na odru gledališča Werkraumtheater bomo videli monodramo Ničesar ne obžalujem v izvedbi Metke Pavšič, prisluhnili bomo predavanju Petre Kramberger o nemških časopisih na slovenskem Štajerskem, poskrbeli pa bomo tudi za glasbeno poslastico, ki jo bodo prinesli decembrski dobri možje.

Želimo vam vesele božične praznike, v novem letu pa veliko odlične kulture in dobrega počutja ter veselega druženja.

Se vidimo!

Vaši organizatorji prireditev v Slovenski čitalnici

Susi, Kasilda, Neli in Matej

Knjižne police Slovenske čitalnice Gradec so od petka, 16. decembra 2016, bogatejše za 170 naslovov. Čitalnici jih je v sklopu akcije Podarimo knjige darovala Mohorjeva družba iz Celovca. Ob tej priložnosti so se v Slovenski čitalnici zbrali visoki predstavniki Slovenije in Štajerske: minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmauc, veleposlanik RS v Avstriji dr. Andrej Rahten, štajerski deželni svetnik dr. Christian Buchmann. Pozdravile so jih mag. Susanne Weitlaner, predsednica društva Člen 7 za avstrijsko štajersko in koordinatorka prireditev v sklopu Slovenske čitalnice, direktorica Štajerske deželne knjižnice mag. Katharina Kocher-Lichem in direktorica Univerzitetne knjižnice Maribor dr. Zdenka Petermanec. Prireditev je glasbeno uokviril zbor Kluba slovenskih študentk in študentov v Gradcu.

To je bil prvi visoki obisk od odprtja Slovenske čitalnice 6. junija 2013. Veseli nas, da lahko po treh letih delovanja ugotovimo, da je čitalnica živa in živahna. Ob odprtju je naša zbirka štela približno 2000 slovenskih naslovov, zdaj jih je že skoraj 3000. Skupaj s starejšimi, ki jih hrani Štajerska deželna knjižnica, jih je okoli 6000. Med njimi so poleg knjig tudi zgoščenke s slovensko glasbo in DVD-ji s slovenskimi filmi. Poleg skrbi za knjige smo dejavni tudi na področju prireditev. Slovenska čitalnica se je v treh letih razvila v osrednje prizorišče prireditev s slovenskimi avtorji in o slovenskih temah. Skupaj smo jih v tem času pripravili kar 40! In ker je bila to letošnja zadnja, se že veselimo novih v letu 2017.