Avtor: admin

Prireditve v sklopu Slovenske čitalnice v Gradcu 2019

  • 29. 1. 2019

Prevajalka Daniela Kocmut je predstavila mlado pesnico JANO PUTRLE SRDIĆ in njeno pesnišo zbirko TO NOČ BODO HROŠČI PRILEZLI IZ ZEMLJE, ki je izšla tudi v nemškem prevodu. Prireditev je podprlo med drugimi tudi Društvo slovenskih pisateljev.

  • 12. 3. 2019 PREKMURSKA KUHARICA – DAS PREKMURJER KOCHBUCH

Avtor Matej Fišer je s prevajalko Leo Burjan predstavil novo kuharsko knjigo.

TRADICIONALNA PREKMURSKA KUHARICA predstavlja recepte in postopke za pripravo tradicionalnih jedi prekmurske kuhinje. Majhe, že skoraj pozabljene kuharske skrivnosti mater, tet in babic prenaša na nove generacije, hkrati pa opozarja na raznolikost sestavin v regionalni kuhinji. Tudi osnova prekmurske kuharice je prava kmečka kuhinja, ki sledi ritmu narave in, kot pravimo, zagotavlja, da to, kar vidimo skozi okno na drevesu, vrtu, polju ali gozdu, najde pot tudi na naš štedilnik.

Knjiga je namenjena tako profesionalnim kuharjem kot vsakdanji uporabi doma. Besedilo in recepti dopolnjujejo fotografije, ki ponazarjajo recept, ob tem pa tudi predstavljajo regijo ali veščine, potrebne za pripravo določene jedi.

  • 26.3.2019

O razvojih koroških Slovencev in na (avstrijskem) Koroškem sta govorila Karl Smolle, bivši poslanec državnega zbora in Ludwig Karničar, upokojeni izredni profesor na graški slavistiki.

  • 16.5.2019 HEMMA SCHLIEFNIG

„MOJA MAMA RAZEN VINDIŠARŠČINE NI ZNALA NIČ NEMŠKO“-

ŠTUDIJSKO POPOTOVANJE K LASTNIM KORENINAM

„Hemma, boš šla na tečaj slovenščine z mano?“ Ta prošnja takrat 75-letne mame, izrečena njeni hčeri Hemmi Schliefnig, je bil vzrok za raziskovalno popotovanje avtorice, ki se je začelo leta 2008 in se še vedno ni končalo.

Objavljeni diplomski nalogi z naslovom „Moja mama razen vindišarščine ni znala nič nemško“ so sledili trije pripovedni romani, ki kažejo različne vidike dvojezičnih svetov na Koroškem.

Avtorica je govorila o raziskovalnih doživetjih, ki jih je podkrepila in ponazorila z izbranimi odlomki iz svojih knjig.

  • 28.5.2019 BOJAN GROBOVŠEK

TRST, LJUBLJANA, DUNAJ IN ŠIRNI SVET – REMINISCENCE IN RAZMIŠLJANJA.

Diplomat in publicist Bojan Grobovšek je odraščal v Trstu in Gradcu, maturiral v Ljubljani, študiral pa na Dunaju, v Ljubljani, Den Haagu, Bologni, Montpellierju in Salamanci. Bil je dopisnik slovenskih medijev z Dunaja, nato pa se posvetil diplomatski službi in služboval na Dunaju ter kot veleposlanik v Varšavi, Argentini in Švici. Je avtor več knjig in predsednik Slovenskega društva za mednarodne odnose. V svoji knjigi opisuje mehanizme geopolitike, ki so vplivali na razvoj slovenske državnosti. Njegove reminiscence zaznamujejo srečanja s številnimi zgodovinskimi osebnostmi.

Bojan Grobovšek je obiskovalcem in obiskovalkam Slovenske čitalnice dovolil vpogled v svoje pestro življenje in povedoval marsikatero zanimivo zgodbo.

  • 4.6.2019 MOJCA KUMERDEJ: CHRONOS ERNTET – KRONOSOVA ŽETEV,

Moderation: Erwin Köstler, Dolmetschung/tolmačenje: Sebastian Walcher

Kronosova žetev je roman o koncu 16. stoletja, ko se v notranjeavstrijskih deželah, torej na območju današnjega slovenskega prostora, v polnem razmahu bije boj za prevlado med protestantskimi deželnimi stanovi in katoliško habsburško oblastjo. Bitke za prevlado se bijejo med oblastniki samimi ter med oblastjo in ljudstvom, ki pozorno motri posameznike in jih prepoznava kot drugačne in sumljive. Roman Kronosova žetev, v katerem se razgibano prepletata zgodovina in fikcija, je slikovit portret renesanse – prežete s humanističnim obujanjem antike, umetnostjo, znanstvenimi odkritji ter živahnimi filozofskimi in teološkimi razpravami, kot tudi razgrete zaradi spletk, obtožb krivoverstva, političnih izdajstev in grmad. Kronosova žetev je večna melodija o krvnikih, ki v imenu boga, posvetne oblasti ali skupnega dobrega na žrtvenike prinašajo grešne kozle, in izjemnih posameznikih, ki se zoperstavljajo množici, prevladujoči miselnosti in načinu življenja.

Mojca Kumerdej (1964, Ljubljana) je pisateljica, filozofinja in publicistka. Njene kratke zgodbe so uvrščene v številne domače in tuje antologije ter prevedene v trinajst jezikov. Za zgodbo »Pod gladino« je leta 2006 prejela na Mednarodnem literarnem festivalu Vilenica nagrado kristal Vilenice. Leta 2017 je za roman Kronosova žetev prejela nagrado Prešernovega sklada in kritiško sito. V nemščino je roman prevedel Erwin Köstler.

Prevajalec Erwin Köstler je imel zanimiv pogovor z avtorico Mojco Kumerdej o njenem romanu in pisanju, publika pa ju je poslušala z velikim zanimanjem.

  • 20.09.2019 MARKO SOSIČ: TITO, AMOR MIJO

Roman pripoveduje zgodbo desetletnega fanta s tržaškega Krasa in njegove družine v poznih šestdesetih letih 20. stoletja. To je roman o otroštvu med modrim morjem in svetom z vojno zaznamovanih odraslih. Film in pesnitev.

Leta 1958 v Trstu rojeni Marko Sosič je pisatelj, filmski, televizijski in gledališki režiser, avtor in režiser številnih radijskih iger, umetniški vodja Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici in Stalnega slovenskega gledališča v Trstu.

Objavil je veliko kratkih zgodb in štiri romane. V Sloveniji je bil večkrat nominiran za knjigo leta. Roman »Tito, amor mijo« (2005) je prišel v najožji izbor za najprestižnejšo slovensko literarno nagrado kresnik in bil nominiran za nagrado Prešernovega sklada.

Pogovor z vsestranskim avtorjem je vodil Sebastian Walcher, ki je bil hkrati tolmač tega pogovora.

  • 7.11.2019 MIRT KOMEL

PIANISTOV DOTIK

Pogovor z avtorjem Mirtom Komelom in vodjo založbe Goga Mitjo Ličnom je vodil Sebastian Walcher.

Gabrijel Goldman je po imenu in usodi sumljivo podoben znamenitemu kanadskemu pianistu Glennu Gouldu. Spoznamo ga v newyorški bolnišnici po misterioznem dogodku, ki sproži fobijo pred dotikom. Je kriva nesrečna ljubezen, pomanjkanje vsakršnih nežnih dotikov ali brezdušno, mehanično udarjanje po klavirskih strojih, ki grozijo, da bodo glasbi ukradli dotik z dušo? V bolnišnično sedanjost se vpleta predzgodba čudaškega čudežnega otroka, ki se je razvil v demonično obsedenega genija. Knjiga se pred bralcem razpira kot granatno jabolko: tukaj zrna razvojnega, tam filozofskega romana, ob njih pa emocionalno in poetično nabita ljubezenska zgodba, izjemno doživeti opisi najbolj neverbalne umetnosti – glasbe … vsi pa povezani z izrazito bogatim in igrivim jezikom, ki spominja na virtuoznost mojstrov, kot je Vladimir Nabokov.

Literarni večer je tolmačil Jernej Lorber.

  • 26.11.2019 PASTOREK

Pogovor z avtorjem Jurijem Hudolinom je vodila Daniela Kocmut.

Roman Pastorek je zgodba o skrajno mučnem odraščanju ob apatični materi, odsotnem očetu in predvsem povsem vase zaverovanem, brutalnem očimu. Hudolinova zgodba o nasilju v družini je srhljivo realistična, ker se avtor ne izogne kompleksnosti doživljanja trpinčenega otroka, njegovemu strahu in sovraštvu do očima na eni in fascinacijo nad njegovo močjo na drugi strani. Ob intimni zgodbi neke nesrečne družine pa imamo opraviti tudi s socialnim komentarjem. V očimu, ki sam zase največkrat pravi, da je preprosto Lastnik – gostilne, parcel, ljudi, sveta, besed, prepoznavamo tipičnega tranzicijskega povzpetnika. Pa čeprav se zgodba dogaja v času, ki se ga bolj spominjamo po družbenem vrenju, s katerim ima Hudolinov roman opraviti le toliko, kolikor kaže na tisto mentaliteto, ki je bila tedaj – konec osemdesetih – šele v porajanju, a trdno odločena, da zavlada novemu družbenemu redu. Pastorek je sočna pripoved o intimni in družbeni tragediji, ki ji prav iskrivost vceplja vitalistično upanje.

Pogovor je tolmačil Sebastian Walcher.

  • 3.12.2019 DUO PONTE & GUESTS

VRVOHODCI | SEILTÄNZER

Konzert im Rahmen des slowenischen Lesesaales im „Scherbenkeller“ | Koncert v sklopu graške Slovenske čitalnice v prireditveni kleti lokala Die Scherbe

Zasedba | Besetzung

Alja Petric – glas | Gesang
Damjan Stanišić – kitara | Gitarre

Jernej Hanc – kitara | Gitarre

Petra Onderufova – violina | Geige

Ilj Pušnik – kontrabas | Kontrabass

Začelo se je, ko sta se pesnici Simona Solina in Magdalena Svetina Terčon odločili preplesti svoje misli z dopisovanjem v verzih. V želji, da svojim pesnitvam najdeta protiutež, sta k sodelovanju povabili še Alberta Halásza in nastala je pesniška zbirka Vrvohodci.

Pesmim je barvite melodije, prirejene za glas in kitaro, dodal Duo Ponte. Glasbenika Alja Petric in Damjan Stanišić sta skozi leta sodelovanja ustvarila svojevrsten umetniški izraz in albumu Vrvohodci nadela poseben glasbeni pečat. Projekt je bil marca 2018 v sodelovanju z glasbenimi gosti in dramsko igralko Milado Kalezić premierno predstavljen v Klubu Cankarjevega doma in potem na različnih koncertnih prizoriščih po Sloveniji.

Večer v Gradcu je bil prežet s poezijo in uglasbenimi deli pesniške zbirke Vrvohodci. Gostje so bili navdušeni.

  • 12.12.2019 PROF. DR. KARL SCHWARZ

TRUBAR IN REFORMACIJA V NOTRANJI AVSTRIJI

Moderation: Dr. Ludwig Karničar

Prof. dr. Karl Schwarz je govoril o škofu Oskarju Sakrauskem, ki je leta 1960 v Brezah na Koroškem uredil škofijski muzej, v katerem so shranjene številne najdbe iz Zagorič, edine evangeličanske župnije na jezikovno mešanem področju južne Koroške, med njimi t.i. Dalmatinova biblija, zadnji vrhunec slovenske protestantske literature v 16.st.

Potem je pripovedoval o Primožu Trubarju, njegovem življenju in književnem ustvarjanju ter evropskem pomenu. Trubar je poleg Matije Vlačića Ilirika iz Labina v Istri in Paula Wienerja iz Kranja najpomembnejši reformator druge generacije. Njegovo Cekovno ordningo so leta 2013 odkrili v Memmingenu in je od tedaj spet na voljo znanstvenemu raziskovanju. Po njenem izidu leta 1564 so jo namreč takoj zaplenili, njenega avtorja pa prisilili, da se je vrnil v izgnanstvo na Württemberško, kjer je ostal vse do svoje smrti.

27. november 2018 | Ana Čop – Koncert

Na prednovoletnem koncertu v prireditveni kleti restavracije “Die Scherbe” je Ana Čop, študentka džezovskega petja na graški umetniški univerzi, ob spremljavi še treh študentov glasbe iz Gradca in Celovca (dva sta bila Slovenca, tretjega predvidenega pa je zamenjala Hrvatica) izvedla celovečerni program, sestavljen zgolj iz slovenskih ljudskih in popularnoglasbenih skladb v džezovskih aranžmajih.

13. november 2018 | Goran Vojnovic, Figa

Goran Vojnovič, zvezdnik sodobne slovenske literature, je v branju in pogovoru, ki ga je spet odlično vodil Sebastian Walcher, predstavil svoj tretji roman “Figa”, za katerega je, tako kot za prejšnja dva, prejel najprestižnejše slovensko npriznanje za umetniško prozo, kresnika (nagrado za najboljši slovenski roman leta). V nemškem prevodu Klausa Detlefa Olofa nosi delo naslov “Unter dem Feigenbaum”.

12. junij 2018 | Franjo Frančič, literarni večer

Franjo Frančič je predstavil svoje zgodnje prozno delo “Otroštvo”, ki je leta 2017 pod naslovom “Kinderheit” izšlo tudi v nemškem prevodu Erwina Kästlerja. Slednji je večer, ki ga je, kar se tiče obiska, žal nekoliko pokvarilo neurje, ki se je nad Gradcem razbesnelo dobre pol ure pred dogodkom, tudi odlično vodil.

15. maj 2018 | Literarni večer z Janijem Virkom

Na literarnem večeru, na katerem smo med drugim prvič preizkusili novo pridobitev, aparature za simultano prevajanje, je Jani Virk predstavil svojo odlično kratkoprozno zbirko “Med drevesi”. Večer je odlično moderiral Sebastian Walcher, pogovor pa je simultano prevajal Jernej Lorber.

Jani Virk (rojen leta 1962) sodi med najbolj plodovite sodobne slovenske pisatelje. Piše predvsem prozo, tako kratke zgodbe kot romane, v svojem opusu pa ima tudi pesniško zbirko in zbirko esejev. Dva romana, “1895, potres” (1996) in “Aritmija” (2004) sta mu prinesla nominacijo za kresnika (nagrado za najboljši slovenski roman, objavljen v zadnjem letu), za zbirko kratkih zgodb “Pogled na Tycho Brahe” pa je prejel prestižno nagrado Prešernovega sklada. Poleg tega je Jani Virk tudi prevajalec (iz nemščine), filmski scenarist in urednik za kulturo v raznih slovenskih medijih, tudi na nacionalni televiziji.
Knjigo “Med drevesi” je spletni portal portal Biblos predstavil takole: “7 kratkih in manj kratkih zgodb opisuje življenjske zgodbe na videz povsem nepovezanih posameznikov, toda pozornemu bralcu ne bo ušlo, da je – kot vedno znova ugotavljamo – svet manjši, kot se zdi, in da nas vesoljne niti povezujejo na presenetljive načine.”

17. april 2018 | literarni večer z Ludwigom Hartingerjem

Ludwig Hartinger, pesnik, prevajalec in, kot pravi sam, “besedni potepuh”, živeč v Salzburgu, Ljubljani in na Krasu. Za svoj izjemno pomembni prispevek k širjenju slovenske literature v tujini je leta 2004 prejel Nagrado Toneta Pretnarja. Istega leta je bil odlikovan tudi z nagrado Central European Initiative. Sodi med največje poznavalce in promotorje poezije Srečka Kosovela, ki ga je pred leti tudi navdušila za učenje slovenskega jezika.
Gospod Hartinger je na zelo prijetnem in miselno intenzivnem literarnem večeru predstavil svojo pesniško zbirko “Schatten säumen” (2018). V pogovoru, ki ga je odlično vodil Erwin Köstler, pa smo lahko spoznali obilico pomembnih drobcev pesnikovega življenja in njegovo globoko občutenje jezika kot temeljnega in večrazsežnostnega izraznega sredstva, iz katerega rasteta tako naše osnovno dojemanje sveta kot njegov presežek, poezija.

20. marec 2018 | predstavitev knjige Zdravilne rastline na Slovenskem

Katero zdravilno rastlino izbrati ob določeni težavi z zdravjem in kdaj ter kako jo nabirati ter pripraviti? Na kaj moramo biti pozorni, kadar želimo z zdravilnimi rastlinami lajšati zdravstvene težave otroka? Kako je z njihovo uporabo pri živalih? Pa tudi, kako je z naravno kozmetiko? Znanje o vsem tem bo z nami delila doktorica farmacije Katja Galle Toplak, avtorica knjige “Zdravilne rastline na Slovenskem”.
Knjigo (in nasploh bogastvo zdravilnih rastlin) nam je predstavila njena avtorica, dr. farnacije ga. Katja Galle-Toplak Iz njene samopredstavitve: “Glavni poudarek mojega predavanja o zdravilnih rastlinah je, da vsebujejo učinkovite kemične spojine. Pomembna mi je tudi razlika med monopreparati (zdravila) in rastlinskimi pripravki ter njihovim učinkovanjem v telesu. Posodobljena izdaja knjige iz l. 2015 ima novo poglavje o uporabi zdravilnih rastlin za otroke in razširjeno uporabo za živali. Tudi ti dve smeri sta v vsakdanjem življenju čedalje pomembnejši.”

14. marec 2018 | Simon Ošlak-Gerasimov – Ljubljana (predstavitev turističnega vodiča)

Odlično obiskana in z zanimanjem spremljana predstavitev turističnega vodiča Ljubljana, ki ga je za popotniško edicijo City Walks pripravil Simon Ošlak-Gerasimov.

Publikacija popelje popotnika na pet sprehodov k najpomembnejšim ljubljanskim stavbam in drugim znamenitostim, v idilične mestne ulice, najživahnejše kotičke in zelene oaze miru, pa tudi v izbrane restavracije in kavarne. Spekter izletov se giblje od očarljivega starega mestnega jedra preko stavb velikega arhitekta Jožeta Plečnika in secesije do parkov »zelene prestolnice Evrope«, vsebuje pa tudi namige za nakupovanje in nočno življenje.

(Simon Ošlak-Gerasimov je obiskoval slovensko gimnazijo v Celovcu ter diplomiral iz slovenščine in ruščine na Univerzi Karla in Franca v Gradcu, kjer dela kot svobodni novinar in učitelj. Že kot gimnazijec je nastopal kot voditelj in oblikovalec radijskih programov. Od leta 2012 je član slovenskega uredništva ORF-Steiermark, konec leta 2016 pa je objavil študijo o zgodovini punka na Slovenskem.)

27. februar 2018 | Viltuški grad – predstavitev knjige

Seznanili smo se z vznemirljivo publikacijo, ki kot prva popisuje vso zgodovino viltuškega gradu od njegovega nastanka do sedanjosti. Knjiga vsebuje veliko doslej neobjavljenega fotografskega gradiva in nas seznanja z javnosti še neznanimi zgodbami, npr. o tem, kako so gospodje Viltuški zasedli grad Hohenmaut in se zoperstavili mogočnim Habsburžanom. Večer sta oblikovala rodoslovec mag. Rajmund Lampreht, ki je osvetlil zgodovino rodu viltuških gospodarjev, in mag. Danica Perše s predstavitvijo revitalizacije gradu in njegovega bogatega parka.

5. december 2017 | Tadej Vesenjak – koncert

Na tradicionalnem decembrskem slovenskem koncertu je prleški kantavtor Tadej Vesenjak predstavil del svojega stilno pestrega repertoarja. Navdušil je tako z besedili pesmi kot tudi z duhovitimi komentarji. Da publiki ne bi ušel noben miselni poudarek, je z odličnim tolmačenjem poskrbel Sebastian Walcher.

Pomakni se na vrh